Ključna beseda: literarni večer

»izrisuje njena knjiga ... celovit portret velikega književnega pričevalca tragedij XX. stoletja, slovenskega tržaškega pripovednika Borisa Pahorja.«

»Moja pesem bo nosíla Tvojo hvalo križem svet, 'Z ust mladenčev se glasíla Bo še v času poznih let.«

»Iz solzá, ki so veséle Mi rosíle moj obraz, Rože bodo razcvetéle, Ko spet pride cvetja čas.«

»Iz solzá, ki so otožne Zalivále mi okó, Pa vijólice pobóžne Pómlad obrodíla bo.«

»Na pogovoru bomo sodelovali.«

»Želimo osvetliti, kako se je žanr razvijal.«

»O njegovem značilnem slogu ter vplivu pank kulture na njegovo pisanje se bo z avtorjem pogovarjal.«

»Enkrat je takole k meni, ko sem kopal grob za Salema Bičakcija, ki ga je ostrostrelec dohitel na dvorišču, prišel neki ameriški novinar, o meni je slišal, da sem dolgo živel v Kaliforniji, da sem videl svet, da znam jezik in poznam ljudi, zdaj pa da spet delam kot grobar, pa se mu je zdelo, da bi mu jaz lahko povedal, kaj je bilo z ljudmi v Sarajevu.«

»Nisem popustil in sem, zmlet od vpogleda v nekoristno klavrnost svojih pesmi, vztrajal pri svojih nasvetih možu nasproti mene, ki je pisal najboljše pesmi.«

»Rodil se je sin. Sin!? ... In v trenutku sem vse pozabila. Kot da vekove čakala sem nanj, ko da le zanj sem vsa leta živela. Vse bolečine, vse muke bi zanj, vse bi za malega spet pretrpela.«

»Dobro jutro, drage dame, kako smo? Evo, ponedeljek je, mamo to, čin, dvigne skodelico kave, moja druga danes, eni spet nismo spali, Tristanček se je celo noč zbujal.«

»To tako diši, da vam ne morem povedat.«

»Vsaka generacija potrebuje svojo književnost, književnost, s katero se lahko istoveti in ob kateri ima občutek, da njena literarna dela pripovedujejo o svetu bralk in bralcev.«

»Zyta Oryszyn je psevdonim poljske pisateljice, novinarke in prevajalke Zyte Kaczyńske.«

»Dogajanje v romanu April – večinoma v meščanski hiši na Starem trgu v Ljubljani – je osredotočeno na glavno junakinjo Izo, njen neuspeli zakon in nesojenega ljubimca.«

»Uspeh filma (zmagal je v Cannesu!) je prepričal scenarista, da je scenarij predelal v kratek roman.«

»Tele trojke začetne nikar ne zaokroži, / kajti celo število je, prosim, / samo sedem prištej in deset, pa pomnoži / z en tisoč (v oklepaju) manj osem. // Zdaj pa, ta suficit je potrebno delit …«

»Živel sem samo od teatra in za teater.«

»Zaman je trditi, da je človek srečen, le da ima mir. Ni res! Človek mora delati, ustvarjati!«

»Moj teritorij. / Ven, ven.«

»Tele trojke začetne nikar ne zaokroži, / kajti celo število je, prosim, / samo sedem prištej in deset, pa pomnoži / z en tisoč (v oklepaju) manj osem. // Zdaj pa, ta suficit je potrebno delit …«

»A če se svoboda osvobodi / sleherne teže, / se v njeni breztežnosti utopi / vse, kar doseže.«

»Sovraštva so bili deležni zdravniki, ki so bili prepričani o resničnosti okuženja, ki so svetovali varnostne odredbe in skušali vcepiti vsem svojo bolestno gotovost. Najbolj obzirni ljudje so jim očitali lahkovernost in trmo. Za vse druge je bilo to očitno sleparstvo, spletka, zasnovana za izkoriščanje javnega strahu.«

»Vam rečem – signor Orwell je bil genij. Dobro je vedel, da se enakost, kapital-korporativizem, razbohotita vsepovsod – in kjer se ne – bog pošlje žveplo in dež, za novo Sodomo, novo Gomoro … Bil je genij. In pika. Je vedel, da je za vsako stvar potreben čas: morala se je razviti trdna demokracija 21. stoletja.«

»Čaka te noč v tej dolini, pohiti in spusti se hitreje od prestrašene jerebice. Ni piša, ki bi zganil pero. To tvojo preselitev dokazuje vrana, ki spremlja priseljence do meje noči.«

»Vidno prestrašen se prebudi iz spanca, v majhni enoprostorni brunarici. Leži na zelenkasti perzijski preprogi in počuti se, kot da ga je neka peščena ura golega izvrgla skozi dno, vendar namesto peska nanj navrgla kup bolečin. To bo najbrž zato, ker je spet popil preveč tistega cvička, ki mu ga je bil podaril prijatelj iz samostana.«

»Kipar, če je pri nas še v taki čisli, ustvari to samo, kar marmor skriva, le to izkleše roka utrudljiva, ki se njegovi pokori zamisli.«

»Sovraštva so bili deležni zdravniki, ki so bili prepričani o resničnosti okuženja, ki so svetovali varnostne odredbe in skušali vcepiti vsem svojo bolestno gotovost.«

»Vam rečem – signor Orwell je bil genij. Dobro je vedel, da se enakost, kapital-korporativizem, razbohotita vsepovsod – in kjer se ne – bog pošlje žveplo in dež, za novo Sodomo, novo Gomoro … Bil je genij. In pika.«

»Moji starši niso nikoli doumeli Stephenove smrti, kajti zanjo ni obstajal nikakršen razlog; oziroma nikakršen razlog, ki bi bil kakor koli povezan z njim.«